Galerija-Muzej Lendava že vrsto let sodeluje s prestižnimi galerijami in zasebnimi zbiratelji evropskega prostora. Plod tega sodelovanja so pomembne razstave likovnih velikanov na lendavskem gradu; letos bo od 18. maja naprej na ogled razstava dvojca Salvadorja Dalíja in Otta Dixa.
Svetopisemske zgodbe na grafičnih listih Salvadorja Dalíja in Otta Dixa
Salvador Dalí (1904–1989) in Otto Dix (1891–1969) sta si bila tako po umetniški usmeritvi kot tudi ideološko zelo različna, pa vendar so svetopisemske zgodbe s svojstveno ikonografijo pomembno zaznamovale ustvarjalnost obeh. Dalí se jim je posvetil v drugi polovici 20. stoletja, ko se je z vso zavzetostjo spreobrnil k Cerkvi, Dix pa je bil od otroštva predan bralec Svetega pisma in je zgodbe iz knjige vseh knjig prepoznaval vsepovsod v lastnem okolju, obremenjenim z dvema svetovnima vojnama in nacizmom.
Nadrealist Salvador Dalí velja za kontroverznega ustvarjalca, ki si je z ekscesnim življenjskim slogom in jasno politično opredelitvijo za Francov režim v povojni Španiji nakopal marsikatero zamero, s časovnim odmikom pa ga vedno bolj prepoznavamo kot velikega umetnika. Hrepenel je po nesmrtnosti in recepture za večno življenje skušal odkriti v spisih antičnih, srednjeveških in novoveških alkimistov. Navdihovali sta ga Visoka pesem iz Stare zaveze in mojstrovina Johna Miltona Izgubljeni paradiž iz sredine 17. stoletja, bil pa je tudi občudovalec španskih mistikov, še posebej sv. Janeza od Križa, karmeličana iz 16. stoletja, ki je v nenavadni perspektivi narisal podobo Križanega. Dalíja je drobna risba iz svetnikove zapuščine zaposlovala celo desetletje.
Otto Dix je imel povsem drugačno življenjsko pot. Strašne podobe iz prve svetovne vojne so ga spremljale do smrti in narekovale njegovo slikarsko in grafično delovanje. Prepričan je bil, da je treba vedno izpovedovati resnico, da se torej ne sme ničesar olepševati. Bil je ekspresionist in eden najmočnejših predstavnikov nemške nove stvarnosti, zaradi česar je leta 1933 izgubil profesuro na dresdenski akademiji in si prislužil zasramovanje nacističnih oblasti, ki so zaplenile veliko njegovih del. Dix je menil, da umetniki ne morejo spremeniti sveta, so pa dolžni o njem pričati. Kako strašne so vojne, je predstavil v številnih delih, tudi v seriji 33 litografij iz leta 1960, ki se vsebinsko naslanjajo na Matejev evangelij, a v resnici pripovedujejo o nacizmu in drugi svetovni vojni. Na zadnjem listu v seriji je podoba moža sodobnega videza, ki z jasno gesto ukazuje, da je treba podučiti vsa ljudstva, pri tem pa uporablja besede, s katerimi je Kristus razposlal apostole po svetu oznanjat krščansko vero.
Izbrana dela za razstavo so iz znamenite zasebne zbirke Richarda H. Mayerja iz Bamberga.
Vrsta odmevnih razstav na gradu
V preteklosti so na lendavskem gradu odmevale pomembne razstave, ki so pritegnile mednarodno strokovno in splošno javnost: razstava Victorja Vasarelyja, Oskarja Kokoschke, Francoise Gilot, Alfonsa Muche, japonskih mojstrov erotičnih lesorezov Shunga, keramike znamenite madžarske manufakture Zsolnay, Rembrandta (sodelovanje z dunajskim Künstlerhausom), Francisca de Goye in razstava najslavnejšega likovnega umetnika 20. stoletja Pabla Picassa pa tudi Joana Miroja, Salvadorja Dalíja ter dvojcev Hundertwasserja & Hasegawe, Christo & Jeanne-Claude, Stephana Lupina, Andyja Warhola ter Ernsta Fuchsa.
Projekt Velikani likovne umetnosti svojo uspešnost dokazuje tudi z naraščanjem števila obiskovalcev v našem mestu, ki se je z odmevnimi razstavami tako uveljavilo na kulturnem zemljevidu Evrope.
Podrobneje: www.gml.si
